... 
Kako ta prekomerna "svoboda" vpliva nanj in na našo okolico - jim ni mar dokler - ne pride do kakšnih problemov. V resnici ima le redko kdo takšne pogoje in take sposobnosti, da si tak način življenja lahko privošči. Le redke, res vzorne posameznike, ki svoje življenje živijo dejansko za psa zelo radi posnemajo kar vsi po vrsti. Ob namišljenih pravicah zelo radi pozabljajo na svoje dolžnosti ter se ne zavedajo dejstva, da spoštovanje psa izhaja dejansko iz uravnoteženega krdelnega odnosa, ki je predpogoj za skladno življenje. Predstavljajo si, da s preprostim svobodnjaškim načinom psu in sebi ustvarjajo lepše življenje, da jih bo pes ZATO bolj cenil in spoštoval? Na žalost je ravno obratno.
. 
Ja ... RABIM MIR!
... 
Dajte mi ...MIR!
Za začetek je lahko naš čuvaj deležen nezaželjene potrditve pri naših "vsiljivo prijaznih" sosedih, ki našega psa morda hranijo z ostanki dobrot ali se z njim celo igrajo. Mi na koncu na žalost izpademo tisti rabelj, ki psu ponujenega(!!!) ne dovoli, ga povrhu še "nahruli" in ga vedno z glasnimi opombami nažene na domač teritorij ne vedoč, da ob tem naš pes lahko počasi začne smatrati domač teritorij za "sosedovega" doma pa se počuti drugje. In tako vse širše in širše. Kaj smo torej učili svojega spuščenega psa, ko smo hoteli le "vse najboljše" zanj ... ?
SPUŠČEN PES ...
ki nazadnje tava brez kontrole zna biti za druge tudi nevaren ... predvsem, če se česa neznanega prestraši. Ne nazadnje obstaja za našega spuščenega psa velika možnost poškodb. Lahko ga zaradi brezglavega divjanja ali zalezovanja ZBIJE AVTO, kar je naša odgovornost, lahko ga pogrizejo tuji psi, lahko nam ga celo ustreli kak lovec ...
Po sprehodu ali treningu ... PES RABI MIR!
Po soseski se lahko igra z drugimi psi na način, kakršnega mu mi ne moremo ponuditi, obgovarjajo ga ljubeznivi otroci in morda dajejo priboljške in ga božajo. Zakaj bi se vračal domov, če ga učimo, da je drugje LAHKO lepše? Ko se končno odloči, da je čas za obilno večerjo in pride domov ga ponavadi jezni gospodar za to kaznuje!? ... namesto, da bi ga nagradil z največjo nagrado kar jo tisti trenutek premore (čez 3 minute je prepozno!) ... za v prihodnje pa temeljito razmislil o svojem nespametnem puščanju psa brez kontrole.
... 
PRIMER: Če imaš na samotnem sprehodu občutek, da pes ne bo zbežal ga za krajši čas lahko odpneš. ČE ZBEŽI - sam odideš v nasprotno smer in SE MU TAKOJ SKRIJEŠ!!! ter počakaš, da te začne iskati (seveda, če ni motečih sprehajalcev s psi). Ko bo čez čas po vonju ocenil kje se skrivaš in se namenil proti tebi, takrat zbežiš v nasprotno smer tako, da bo pes moral priteči ZA TABO in ga ob prihodu vedno NAGRADIŠ S PRIBOLJŠKOM in kratko igro ter SPET ZA KRAJŠI ČAS PRIPNEŠ. Ko ga morda še kdaj ponovno spet odpneš mu v primeru zapuščanja TAKOJ spet ponudiš možnost SKRIVALNICE! Tako bo kuža razumel, da tudi če se vrne in ga pripneš ... bo še vedno po nagradi lahko mogoče tudi prost. Nikoli ga NE KLIČI K SEBI saj te mora on pogrešati (TI SI VODJA KRDELA)! Podoben odnos boš prenesel počasi (Z LETI) tudi na domače dvorišče - toda le, če ga bo vsakič , ko se vrne - čakala NAGRADA!
Primer na gornji sliki kaže kdaj je pes pripravljen za učenje - "šolanje" ali za aktivni sprehod kjer bo porabil odvečno energijo. Vpeljati je potrebno le ritem aktivnosti toda, ker si ljudje največkrat niso pripravljeni vzeti časa samo za psa ga raje spustijo, da počne neumnosti v širšem krogu in si predstavljajo, da je to čar kinologije ter zanj "najboljše".
