Saj ne vem, če se mi splača pisat to temo, ker mislim, da jih bo le malo razumelo njen glavni pomen - pa morda vseeno. Cel svet sprehaja pse ... in cel svet jih je, ki svojega psa ne bodo nikoli izšolali. Jaz osebno nisem peljal psa na "sprehod" v zadnjih 5 letih niti enkrat. Pa jih imam trenutno kar pet. Zakaj? Ker ga šolan pes enostavno ne rabi!
. 
Je pa res, da dolgočasne sprehode nadomestim s kondicijskim tekom ob kolesu, ki ga dopolnjujem s priložnostnimi krajšimi treningi. Glavna razlika je torej v tem, da so moji "kondicijski sprehodi" kombinirani s KRATKIMI TRENINGI, da se s psom na takem sprehodu vsakič AKTIVNO UKVARJAM ter da je pes non - stop POD KONTROLO (kar pa zahteva celega človeka). Na takih "sprehodih" se pes nauči v glavnem same koristne stvari, ki so uporabne. Seveda ima mojih pet psov ravno tako skoraj vsak dan jezik do tal čeprav "tistega sprehoda" ne poznajo. Hočem povedat, da naj bo SPREHOD PSA namenjen pasmi, starosti in potrebam posameznega psa, ki ga sprehajamo.
. 
Je pa res, da dolgočasne sprehode nadomestim s kondicijskim tekom ob kolesu, ki ga dopolnjujem s priložnostnimi krajšimi treningi. Glavna razlika je torej v tem, da so moji "kondicijski sprehodi" kombinirani s KRATKIMI TRENINGI, da se s psom na takem sprehodu vsakič AKTIVNO UKVARJAM ter da je pes non - stop POD KONTROLO (kar pa zahteva celega človeka). Na takih "sprehodih" se pes nauči v glavnem same koristne stvari, ki so uporabne. Seveda ima mojih pet psov ravno tako skoraj vsak dan jezik do tal čeprav "tistega sprehoda" ne poznajo. Hočem povedat, da naj bo SPREHOD PSA namenjen pasmi, starosti in potrebam posameznega psa, ki ga sprehajamo.
Dve vrsti - protislovnega druženja:
Eno druženje je preko aktivnosti, ki utrjujejo krdelno navezavo med psom in človekom preko SKUPNEGA UKVARJANJA - agility, učenje trikcev, metanje žogic ali frizbijev, igra, šolanje ... Drugo, veliko bolj masovno in "popularno", so aktivnosti PROSTEGA SPREHODA, ko bi človek rad bil bolj "komot - svoboden" ... psa pa bi imel rad svobodnega samo "nekje" v bližini, tačas pa se na prostem sprehodu ukvarjata vsak s svojimi rečmi.
Ljudje se ne zavedamo, da s sprehodi na katerih je pes prosto odpet ne krepimo osebne navezave ampak psa učimo, da je dovolj le MALENKOSTNA krdelna navezava medtem, ko pes lahko samostojno izbira svoje vedenje (in v njem močno uživa). Psa torej učiš, da TI NISI POMEMBEN ampak so pomembne vse druge reči, ki vaju na sprehodu obkrožajo in se odpetemu psu kar same ponujajo. To so ponavadi MOČNE nagrade, ki jim vodniki nismo kos in postanejo lahko velikokrat tudi nevarne za našega psa.
SPREHOD PO GOZDU je lahko za odpetega psa zelo nevaren čeprav v njem mogoče najbolj uživaš. To si želi večina ljudi. Prosto odpetega psa, ki je stalno nekje okrog človeka in mu daje občutek prijetne partnerske varnosti. Lepo je gledati njegove vragolije in opazovati njegovo početje toda vedi, da si s tem zapravljaš morda težko priigrane karte.
PRIMER: Brezciljno večurno gobarjenje
Ali misliš, da pes razume kaj počneta v gozdu po raznih terenih, ko si se z njim namenil gobarit? Si predstavljaš, da je na koncu pes le razumel, da si iskal ... gobe?! Zanj, ki ti je VEČ UR sledil ti ... ni bilo mar?! Z "iskanjem", za psa v tem primeru nepomembnih reči, si mu dopovedoval edino to, da ga imaš namen ignorirati, če ti bo še naprej sledil ... in pes se slej ko prej odloči po svoje in se začne postopoma oddaljevati. Si mogoče pomislil kaj, če bi iza drevesa skočil zajec, srna, drug podivjan pes ali lisica? Kaj bi naredil v tem primeru? Bi vpil za njim? Bi tekel za njima dvema? Bi psa čakal na mestu ali šel kar nazaj do avta upajoč, da si je pes zapomnil odkod sta prišla. Vedi da se je že veliko psov smrtno ponesrečilo po divjanju po gozdu ... ker so se NASADILI skozi prsni koš na katero od štrlečih odsekanih ali ležečih vej. Da nevarnosti bolezni od klopov ne omenjam.
Pse imamo torej različni ljudje; mladi, polni kondicije, bolni, stari, invalidni ... Večina ljudi sprehaja pse tako kakor da so "sprehodi psov" namenjeni PREDVSEM NAM - LJUDEM, čeprav mnogi tudi to darilo radi prelagajo na druge. V primeru starih in bolnih ljudi pes opravlja bolj terapevtsko vlogo in na nek način skrbi za naše vsakodnevno gibanje. Mi pa vračamo za svoje gibanje PSU enako nazaj. Vendar ljudje na splošno nimajo nikakršnih tekmovalnih ambicij s temi psi. Beseda teče o drugi temi.
Kdor se počuti mlad in bi se rad počutil še mlajši ter se ima namen s psom aktivno ukvarjati, ga šolati, potem pes "terapevtske sprehode" prinese noter drugje v sicer malo drugačni, aktivnejši obliki. Drugače ima vsega skupaj na razpolago preveč (podrobneje o tem v rubriki ŠOLANJE 8.del: "Način Priprave"). Sam "sprehod" psa je v praksi še vseeno namenjen v glavnem človeku ne zavedamo pa se, da ZA PSA to pomeni nič drugega kot:
1.ČE JE PES NA SPREHODU ODPET = brezglavo tekanje, vohanje, kopanje v vodi, skakanje, norenje z drugimi psi ... kar vodi v ... potepanje in pretepanje s potepuškimi psi, naskakovanje dosegljivih gonečih psičk, kopanje po tleh ... v glavnem polno samih neumnosti, ki jih kinologi v procesu šolanja ne potrebujemo. Vse te reči, ki jih pes na sprehodu počne, ko je odpet so SMRT ZA ŠOLANJE. Sploh za pozitivno šolanje, ki temelji na nagrajevanju. Saj to bi moralo bit vsakemu vendar jasno. Pes na sprehodu (ko je odpet) - je deležen nešteto NENADZOROVANIH NAGRAD!!! Te nagrade imajo tako moč, da je tvoj briketek, hrenovka in žogica med učenjem NULA - v primerjavi z nekontroliranim skakanjem, kopanjem v vodi, kopanjem po tleh, tekanjem za psi, ptiči, kolesarji, tekači ... saj so ŽIVE VABE! Svojemu psu ne moreš nikoli ponudit tako kvalitetne igre kot tuj pes in to je smrt za VAJIN ODNOS! Če hočeš, da bo pes delal za košček salame sploh ne sme poznat ostalih nagrad, ki se mu v naravi kar same ponujajo in to BREZ, DA BI SE MORAL ZA NJIH KAJ POSEBEJ POTRUDITI. Razmisli.
2. ČE JE PES NA SPREHODU ZAPET = ...
a.) na kratkem povodcu - to za psa ni sprehod ampak morasta ... zelo počasna hoja, ker človek hodi veliko počasneje kot bi si želel pes. Takega sprehoda sploh mladi psi ne razumejo kot "sprehod" ampak kot uveljavljanje moči (kdo bo koga) in kaj kmalu igramo vlogo vlečne vprege. Če človek teče ... spet ritem teka ne odgovarja njegovemu, ker je nekje med počasnim kasom in hitro hojo psa (odvisno od velikosti psa).
b.) na raztegljivem povodcu - je pes na sprehodu vsaj v nekih okvirih dovoljenega ampak moraš vedeti namen takega sprehoda. Če gre na potrebi je torej omejen tak "sprehod" na 5min. in gotovo. Če se sprehajaš pol ure ali več ur skupaj ga spet podobno učiš (za naše šolanje) neuporabne neumnosti - samo v malo manjši meri.
Zato naši psi enostavno sploh ne poznajo sprehoda brez aktivnega ukvarjanja, ki torej ni čisto navaden sprehod.
NENADZOROVANE NAGRADE psu na "dolgočasnem sprehodu" pomagaš spoznavati oz. mu jih le ponujaš - SPOZNAVA PA JIH SAM ... BREZ TEBE, KER TE PRI TEM NE RABI. In tako iz sebe delaš vse manj pomemben člen na krdelni lestvici, ki ga pes počasi potrebuje le še za hrano. To se vama verjetno tudi počasi dogaja. Moji psi delajo zato, ker sem jim jaz edino sonce, ki ga poznajo in so z mano in mojimi aktivnostmi čisto zadovoljni (še veliko več kot to ... nori so name).
VENDAR SE ZAVEDAM: Če bi jim samo 2x dovolil, da grejo z drugim potepuškim psom v našo vas za 1uro kjer je polno vaških odpetih psov (samo 100m stran) bi lahko takoj zaključil s šolanjem, ker bi psa vleklo čisto drugam kot na "trening" z mano. Izbral bi si svoj trening in mene potem ne potrebuje (razen zvečer za hrano seveda). Na tak način sem (priznam) imel prejšnjega psa Larya ... imel se je (brez mene) zelo nobel in fino s tem, da tega seveda ni znal cenit ... in mene ni šmirglal 5% razen, če sem zavpil (ampak to samo v določeni razdalji) ali ko sem mu zvečer dal hrano. Klasika ... "bedno" ... sem si mislil. Potem sem začel uporabljati pasjo glavo in gledal z njegovimi očmi ter prišel do določenih spoznanj.
Pokušal bom torej razložiti kako naj se obnaša vodnik, če hoče postati na sprehodu zanimiv za svojega psa (rubrika "ZANIMIVOSTI" - "Na Sprehodu"). Seveda ves komfort odpade. Vmesni pogovori z mimoidočimi odpadejo, enako telefonski pogovori zato na sprehodu mobitela ne rabiš. Enostavno si moraš vsakič, ko se kam odpraviš s psom VZETI ČAS SAMO ZANJ in se na tako druženje tudi primerno pripraviti. Priboljški, kakšna igrača, žogica, morda tudi kompleten obrok hrane, skrbno izbran - po možnosti pokošen teren kjer ni preveč motečih dejavnikov. Pa ne prevečkrat zaporedoma, menjaj terene in ne za predolgo časa (pol ure ima dovolj). Zaključi, ko je pes na višku veselja s TABO in ne čakaj, da bo to veselje preusmeril na luže, metulje in gnoj.
. 
PSA MORAŠ DOBITI NASE!!! ne na druge pse, potok in race. Psi znajo svoje občutke in svoj namen komuniciranja zelo dobro izražati skozi ignoriranje "manjvrednega osebka" in to postanemo na sprehodu zanj največkrat prav mi. MI SKRBNIKI, ki mu dajemo hrano, ga cepimo, zdravimo, češemo in mu nudimo streho nad glavo. Toda pes (egoist) tega ne zna cenit! Kar dobi zastonj nima pač nikakršne vrednosti. Očarljivo je le tisto, kar si mora prislužit. Podobno je pri ljudeh.
Mnogi bi se sicer radi približali psu ... toda to počnemo na njim nenaraven način. Pes nas ne razume. Največkrat v dobri veri, da ga s klicanjem, vriskanjem in skakljanjem veselimo (podobno kot drugi psi) dosežemo ravno nasproten učinek. Pasje telesne govorice nismo vešči tako oponašati, da bi psu sporočili tisto kar mu je sposoben pes zato tega raje ne poskušajmo na tak način, ker smo takoj PREVEČ AGRESIVNI. Psi to počnejo drugače. UMIRJENO IN PRILAGOJENO!
Aktivnemu in glasnemu vodniku se večkrat zgodi, da mu pes pokaže, da ga prav zaradi izrazite dominance vodnika zanimajo OSTALE REČI OKROG njiju bolj kot poskakujoč vodnik. Pes nam z ovohavanjem (miritvenimi signali) ter nezainteresiranostjo ''govori'', da trenutno »NIMA ČASA« za nas. Bolj kot pes kaže "miritvene signale" (zehanje, zaostajanje, praskanje, vohanje, stresanje ...) – bolj ga ponavadi vodnik VABI v ponovno sodelovanje.
REZULTAT: Pes nam daje "DVOJKO" - vodnik pa ga "PROSI" za sodelovanje.
Če hočemo doseči svoj namen aktivnega druženja s psom, moramo tudi sami uporabljati podoben način PASIVNE AKTIVNOSTI, da bomo bolj zanimivi za svojega psa. Ko smo ga torej z načinom igre, ki mu je najbolj všeč, začasno pridobili na svojo stran ga moramo hkrati učiti, da tudi mi nimamo vedno časa zanj (za vsak slučaj, če bi slučajno pomislil, da bi nam dal med učenjem ''dvojko''). Najbolj primeren čas, da mu to pokažemo nastopi takrat, ko pes zaradi velike želje praktično že »zahteva« igro ali ukvarjanje z njim. Za načrtni namen »aktivnega ignoriranja« VIŠKA ENERGIJE PSA v takih primerih namensko uporabljamo za to primerne vskdanje signale.
SIGNALI AKTIVNEGA IGNORIRANJA:
- ''NIMAM ČASA''
- ''ČAKEJ NO''
- ''BEJŽ''
- ''POKEJ'' (stran)
- ''NISI ŠE NA VRSTI'' …
... navezava na temo = rubrika ZANIMIVOSTI: - "Aktivno ignoriranje" - (nadaljevanje) ter članek "Kdo komu izkazuje pozornost"...
V praksi se največkrat dogaja ravno obratno - da nam PES kaže in tako govori te signale zato ga moramo najprej navesti na to, da bo imel ŽELJO PO AKTIVNEM DRUŽENJU z nami.
Načrtno DOLGOČASENJE:
je prepotreben način priprave na naporne učne seanse ali preiskušnje zlasti pri vodnikih, ki imajo »prosto sprehajajočega se psa« po stanovanju. Se pravi, da smo psu dosegljivi kadarkoli si zaželi naše družbe in zato takrat, ko bi se mi radi ukvarjali z njim NIMA ČASA za nas. Predvsem za ''stanovanjske pse'' je sistem PASIVNE AKTIVNOSTI nujen del vsakdanjika če hočemo, da bo pes znal ceniti čas, ki mu ga namenimo za učne aktivnosti. Sistem »pasivne aktivnosti« tudi ljudje zelo dobro uporabljamo v medsebojnih odnosih:
- FANT - PUNCA
- PRODAJELEC - KUPEC
- UČITELJ – UČENEC
V vseh naštetih primerih bo tisti, ki ga ''osvajamo'' veliko bolj aktiven oz. »grabil za vabo«, če bomo svoj namen zelo rezervirano in nevsiljivo PREDSTAVILI , ponudili oz. prikazali. Poglejmo obratno za lažjo predstavo.
PRIMER: Glasno nagovarjanje fanta, vsiljivo ponujanje robe in prepričevanje kupca za vsako ceno, pretirana skrb za učenca ali neprestano ''nadlegovanje'', ki to tudi postane, ČE SMO GLASNI in PSA VABIMO v sodelovanje – ODBIJA PSA!!! oz. tistega kateremu je to dejanje namenjeno. To je zakon narave, ki velja povsod in ga velja razumeti tudi v medčloveških odnosih.
PRIMER: Glasno nagovarjanje fanta, vsiljivo ponujanje robe in prepričevanje kupca za vsako ceno, pretirana skrb za učenca ali neprestano ''nadlegovanje'', ki to tudi postane, ČE SMO GLASNI in PSA VABIMO v sodelovanje – ODBIJA PSA!!! oz. tistega kateremu je to dejanje namenjeno. To je zakon narave, ki velja povsod in ga velja razumeti tudi v medčloveških odnosih.
VODNIK SI GRADI REZERVO MOČI:
če se obnaša do svojega psa malenkost rezervirano, čimbolj nevtralno, povsem pasivno, celo malenkost odbijajoče – pa vendar dosledno in umirjeno. Tako obnašanje do psa nam dviguje avtoriteto in ustvarja visoko cenjen ugled vodje krdela! Če kdo komu daje ''dvojko'' potem je vsekakor prav, da jo daje vedno VODNIK – PSU!
Večina vodnikov dela in počne ravno obratno:
- Psa glasno VABIJO
- Vzklikajo nepotrebne SPODBUDE ("pridi", "ja bravo", "glej kaj imam", "pejt greva", "dej ga" ... )
- Poskušajo psa DODATNO MOTIVIRATI z raznimi telesnimi gestami, kar pes razume kot vsiljevanje
- Neprestano PISKAJO in VRISKAJO od "ego veselja"
Namesto, da bi to veselje privoščili svojemu psu, ki se je sposoben veseliti le zaradi SVOJIH VZROKOV mu taki vodniki kradejo željo in še tisto veselje, ki mu je morebiti še ostalo. S takim, povsem napačnim obnašanjem vodniki svojemu psu ne dovolijo, da bi pokazal svoje RESNIČNE OBČUTKE oziroma se tega BOJIJO saj slutijo kaj se dogaja v njem.
Res je, da bo ob pravilni odločitvi vodnika za spremembo odnosa, verjetno odziv sprva "šokantno opazovanje" psa (kaj se dogaja) - saj umirjenega vodnika do zdaj ni poznal. Toda to je normalno. Pes se bo počasi ob konstantnem »aktivnem ignoriranju« vodnika privadil na nezahtevno in pasivno vlogo svojega vodje ter čedalje bolj kazal svoj pravi JAZ. Njun odnos bo obratno-sorazmerno prosperiral glede na predhodno upadanje aktivnosti psa.
TEHTNICA SE BO NAGNILA V PRID PSU!
Vse je namreč vodilo v to, da bi moral biti z leti vodnik vse bolj glasen in poskočen, dokler ne bi bil na koncu podoben igrivi opici – njegov pes pa bi bil ob takem neprimernem vedenju svojega vodje vedno bolj: zaprt, postavljen na stranski tir, nepomemben, pasiven - kar pa vsekakor NI naš cilj!
ŠOKANTNA SPREMEMBA VODNIKA in njegovega obnašanja v nevtralno osebo je nujna za postavitev smernic pravilnega odnosa človek – pes, ki je temelj bodočega sodelovanja na kateremkoli področju. Tudi, če je ta usmerjen zgolj na aktivno druženje ob vsakodnevnih sprehodih.
- DOLGOČESENJE v miru
- LAKOTA čez dan (do največ tri dni)
- IGNORIRANJE, ljubosumje, zavračanje ...
- KRAJA VAJE (ko mu namesto ZAŽELJENE VAJE vržemo žogico in psa pospravimo)
ŠELE NATO JE NA VRSTI: - HRANA
- IGRA
- UKVARJANJE PREKO AKTIVNOSTI: aktivni sprehodi, učenje trikcev, šolanje, reševanje, agility …
- PRIBOLJŠKI: vaje, treningi, izleti, tekmovanja
Nikita & Aya Q.
