Malo razmišljam kako bi ti kar najbolj nazorno predstavil ta način razmišljanja o učenju psov. Uporabnost prebranih člankov bo večja, če začneš čimprej razmišljat s svojo glavo. Ob šolanju seveda vsi delamo napake in tisti, ki nas opazujejo s strani jih povrhu veliko lažje opazijo kot mi sami (če nimamo kamere). Ni problem, če delaš napake IN se jih zavedaš. Problem napredovanja je, če napake vztrajno ponavljaš ob veri, da vse delaš prav. Tak način dela lahko izhaja le iz napačnega razumevanja sistema šolanja, ker se nisi dovolj posvetil bistvu - KAKO PES VIDI TVOJE ŠOLANJE?!
... 
Na koncu ti žival itak vse pove ... z repom, nagajivim izrazom in pokončnimi ušesi. Če sistem razumeš, je vse enostavno saj poteka šolanje katerekoli vaje na zelo podoben (če ne enak) način. Razlike so samo v OBLIKI POSAMEZNIH NAGRAD. Pogoj je seveda, da si sproščen in popolnoma neobremenjen s cilji. Lahko si postaviš čisto svoj način šolanja (v stanovanju, na dvorišču, v pokriti hali, na travnikih ali poligonu ... VSEENO), ki odgovarja tvojim možnostim. Kasneje boš naučeno znanje le prenesel na ostale terene. REKVIZITE s katerimi si pomagaš, da psu narediš učne seanse zanimive, si lahko izbiraš po mili volji. Strogih pravil torej ni. Pri načrtovanju učnih seans bodi čimbolj kreativen in pazi, da se preveč ne ponavljaš.
... 
... 
4 tačke ... se iskreno trudijo - potrudi se malo še sam!
Na koncu ti žival itak vse pove ... z repom, nagajivim izrazom in pokončnimi ušesi. Če sistem razumeš, je vse enostavno saj poteka šolanje katerekoli vaje na zelo podoben (če ne enak) način. Razlike so samo v OBLIKI POSAMEZNIH NAGRAD. Pogoj je seveda, da si sproščen in popolnoma neobremenjen s cilji. Lahko si postaviš čisto svoj način šolanja (v stanovanju, na dvorišču, v pokriti hali, na travnikih ali poligonu ... VSEENO), ki odgovarja tvojim možnostim. Kasneje boš naučeno znanje le prenesel na ostale terene. REKVIZITE s katerimi si pomagaš, da psu narediš učne seanse zanimive, si lahko izbiraš po mili volji. Strogih pravil torej ni. Pri načrtovanju učnih seans bodi čimbolj kreativen in pazi, da se preveč ne ponavljaš.
... 
Moraš se zavedati in si priznati ... kljub temu, da si že izšolal kakšnega psa ... da pri šolanju na stari sistem nisi kaj dosti razmišljal s svojo glavo ampak v glavnem svojega psa "zaupal drugim". V skupini pa enako ... niste razmišljali o VZROKIH, kateri so bili povod posameznemu nezaželjenemu vedenju psa, ker ponavadi za to "zmanjka časa". Strokovna komunikacija v delavni skupini je ponavadi slaba ali nična ker v glavnem eden govori "naredi to in to" in kasneje ne razloži zakaj se je iz svojega zornega kota odločil za posamezen "manever" v določenem trenutku. Enako ne razloži možnih rezervnih variant, ki so bile na razpolago pred samim treningom in zakaj je vztrajal pri svoji. Na tak način lahko izšolaš 5 psov in še vedno ne boš vedel kaj in zakaj si tako delal.
... 
Pri vsakem naslednjem začneš iz čiste nule saj se vsak pes drugače odziva na klasično šolanje, ker je pač svoja osebnost ... podobno kot človek. Enemu paše učenje ob glasbi, drugemu v čistem miru, ponoči ali morda v naravi, nekdo govori ob učenju naglas, spet drugi si vse podčrtujejo, barvajo, izpisujejo ... Kako si kdo najlažje zapomni snov in jo razume je torej prepuščeno vsakemu posamezniku. Zakaj naj bi vsi šolali svoje pse na enak način po "nekih pravilih"? Povrhu tega ljudje razumemo cilj ter potrebo po učenju, naš pes pa gleda le nase in ga naši cilji prav nič ne zanimajo.
Psom se za učenje "šmirgla" in so zadovoljni že zgolj s hrano in svobodo. Če ga hočeš kaj naučiti si moraš postaviti tak sistem, ki ga pes najlažje razume in ga po možnosti še veseli. Ob ukvarjanju se ga moraš naučiti potrjevati torej tak način, da bo vedno vedel za kaj je bil nagrajen, če ga hočeš motivirati za nadaljnje delo. Toda geslo "VSE JE NAGRADA" ne pomeni "vse nagrajujmo" temveč temelji predvsem na povdarku USPEŠNOSTI PSA. To pomeni, da moraš biti preko sistema nagrajevanja neusmiljeno dosleden. Z nagrajevanjem le "kanaliziramo" ŽELJO psa po sodelovanju na "neizprosno natančen" način.
Potruditi se moraš, da svojega psa spoznaš kot OSEBNOST. Vsakega posebej. Druge ni! Ugotoviti moraš njegovo trenutno mero potrpljenja, v njem moraš videti količino želje, točno vedeti kakšna hrana ga lahko v določenih okoliščinah motivira in na kakšen način mu jo boš serviral. Spoznati moraš katera igra mu je najbolj všeč in mu dati možnost izbire igrače za posamezen trening. Je tvoj pes morda zamerljiv in kako takrat ravnati? Ga tvoja rahla odločnost "vzdigne" ali si ga s tem še bolj nezaželjeno podrediš? Po njegovih miritvenih signalih moraš takoj videti kdaj je pes že delno utrujen in kdaj ima vsega že čez glavo dovolj in še miljon drobnih stvari. Psa moraš torej spoznati in se poskusiti čimvečkrat postaviti v njegovo kožo. To zahteva trezno glavo, mirne živce, ostro oko in kar nekaj izkušenj, ki si jih boš hitro pridobil, če boš psa opazoval in ne boš vlekel nikakršnih vzporednic s klasičnim šolanjem.
... 
Učenje posameznih učnih členov
Po tem sistemu (če ga razumeš) torej ne začenjaš iz nule ampak nadaljuješ tam kjer si končal s prejšnjim psom le, da greš z vsakim novim vse še enkrat bolj detajlno in pazljivo. Imaš samo več možnih variant in več izkušenj. To pa pomeni, da se moraš naučit RAZMIŠLJAT S PASJO GLAVO. Potem je vse otročje lahko in zabavno. Veliko pomaga tudi, če se imaš s kom pogovorit o raznih morebitnih dvomih, če te kdo snema, če se ustaviš za kakšen dan, dva ali tri in vse še enkrat premisliš. Nikamor se ne mudi! In piši si kaj si delal vsak posamezen dan s psom, da se ne boš preveč ponavljal. Psu večkrat privošči tudi kakšen dan pavze, da se mu snov usede.
... 
... 
Pri vsakem naslednjem začneš iz čiste nule saj se vsak pes drugače odziva na klasično šolanje, ker je pač svoja osebnost ... podobno kot človek. Enemu paše učenje ob glasbi, drugemu v čistem miru, ponoči ali morda v naravi, nekdo govori ob učenju naglas, spet drugi si vse podčrtujejo, barvajo, izpisujejo ... Kako si kdo najlažje zapomni snov in jo razume je torej prepuščeno vsakemu posamezniku. Zakaj naj bi vsi šolali svoje pse na enak način po "nekih pravilih"? Povrhu tega ljudje razumemo cilj ter potrebo po učenju, naš pes pa gleda le nase in ga naši cilji prav nič ne zanimajo.
Po 10 mesecih ... veselje brez posebnih "pravil"
Psom se za učenje "šmirgla" in so zadovoljni že zgolj s hrano in svobodo. Če ga hočeš kaj naučiti si moraš postaviti tak sistem, ki ga pes najlažje razume in ga po možnosti še veseli. Ob ukvarjanju se ga moraš naučiti potrjevati torej tak način, da bo vedno vedel za kaj je bil nagrajen, če ga hočeš motivirati za nadaljnje delo. Toda geslo "VSE JE NAGRADA" ne pomeni "vse nagrajujmo" temveč temelji predvsem na povdarku USPEŠNOSTI PSA. To pomeni, da moraš biti preko sistema nagrajevanja neusmiljeno dosleden. Z nagrajevanjem le "kanaliziramo" ŽELJO psa po sodelovanju na "neizprosno natančen" način.
Potruditi se moraš, da svojega psa spoznaš kot OSEBNOST. Vsakega posebej. Druge ni! Ugotoviti moraš njegovo trenutno mero potrpljenja, v njem moraš videti količino želje, točno vedeti kakšna hrana ga lahko v določenih okoliščinah motivira in na kakšen način mu jo boš serviral. Spoznati moraš katera igra mu je najbolj všeč in mu dati možnost izbire igrače za posamezen trening. Je tvoj pes morda zamerljiv in kako takrat ravnati? Ga tvoja rahla odločnost "vzdigne" ali si ga s tem še bolj nezaželjeno podrediš? Po njegovih miritvenih signalih moraš takoj videti kdaj je pes že delno utrujen in kdaj ima vsega že čez glavo dovolj in še miljon drobnih stvari. Psa moraš torej spoznati in se poskusiti čimvečkrat postaviti v njegovo kožo. To zahteva trezno glavo, mirne živce, ostro oko in kar nekaj izkušenj, ki si jih boš hitro pridobil, če boš psa opazoval in ne boš vlekel nikakršnih vzporednic s klasičnim šolanjem.
... 
Učenje posameznih učnih členov
Po tem sistemu (če ga razumeš) torej ne začenjaš iz nule ampak nadaljuješ tam kjer si končal s prejšnjim psom le, da greš z vsakim novim vse še enkrat bolj detajlno in pazljivo. Imaš samo več možnih variant in več izkušenj. To pa pomeni, da se moraš naučit RAZMIŠLJAT S PASJO GLAVO. Potem je vse otročje lahko in zabavno. Veliko pomaga tudi, če se imaš s kom pogovorit o raznih morebitnih dvomih, če te kdo snema, če se ustaviš za kakšen dan, dva ali tri in vse še enkrat premisliš. Nikamor se ne mudi! In piši si kaj si delal vsak posamezen dan s psom, da se ne boš preveč ponavljal. Psu večkrat privošči tudi kakšen dan pavze, da se mu snov usede.
... 
Povezovanje učnih členov v vedenjsko verigo
Manjka ti verjetno še kopica obvezne teorije o VEDENJSKEM POGOJEVANJU glede na NATANČEN TIMING in moteče dejavnike ob dvigovanju in spuščanju KOLIČINE in KRITERIJA dela, ki pa jo v veliki meri lahko spoznaš v naših člankih, če jih zelo pazljivo večkrat prebereš. Šolanje vsebuje torej potrjevanje posameznih delčkov vedenja s kanaliziranjem v končni cilj (VEDENJSKO VERIGO) in naposled še zaporedje previdnega sestavljanja celotnega mozaika vedenja. Tako učenje zahteva natančnega vodnika, ki je v vsakem trenutku pripravljen in zmožen PRAVOČASNO in PRAVILNO potrditi katerokoli zaželjeno vedenje, ki ga pes morda kdaj povsem slučajno ponuja. Biti moraš sposoben, da se v vsakem trenutku odpoveš zastavljenemu cilju za tisti dan in prilagodiš delo trenutnemu počutju živali. Psa moraš naučit kaj pomeni "Skoči" in "AU!", da boš lahko pravočasno "označeval!" zaželjeno vedenje in ga tako krepil ter iz teh kvalitetnih koščkov sestavljal zelo solidno VEDENJSKO VERIGO posamezne vaje.
... 
Stari sistem ne sloni na opazovanju miritvenih signalov psa, ki so jih večinoma zanemarjali in jih zato sčasoma pes niti ni več uporabljal. Enako je po starem NAGRAJEVANJE posameznih izvrstnih delčkov VEDENJA "španska vas". Vedno drgnejo enako KOLIČINO (vajo) na en in isti način. So slepi in gluhi za vse pozitivne odzive ter vmesne signale psa. Ne potrjujejo trenutnega izstopajočega vedenja in s tem sugerirajo psu, da je vseeno kako se počuti med učenjem in kakšne odzive nam ponuja. Po starem je pomemben samo doseženi cilj ... ne pa NAČIN kako smo ga dosegli in ne zunanji videz psa takrat, ko dela. S takim delom ga avtomatsko "UBIJAŠ" in zatiraš v psu vsako željo do sodelovanja. Rezultat takega drgnjenja ene in iste količine je "zamorjen pes" čeprav to ni nikogaršnji cilj.
PSA MORAŠ DOBITI POPOLNOMA NASE!!! ... ampak ne z neprestanim vabljenjem temveč z umirjenostjo. Ko ti uspe, je to nenadomestljiv kinološki občutek. Če se res z dušo ne posvetiš razumevanju tega načina šolanja in z eno nogo stojiš v "dobrem starem sistemu" nimaš nikakršne možnosti, da bi kdaj stvar razumel tako, da bi jo znal sam uspešno uporabljati. Ko se spravimo k šolanju torej ni časa za obujanje raznih anekdot, ker je potrebna koncentracija na odzive psa.
... 
POZOR! Na daleč izgleda vedenje psa OK toda ... pes na zgornji sliki (2x klik na sliko) kaže MIRITVENE SIGNALE zaradi malenkost prevelike količine dela in delno zaradi poletnega sonca. Vsega torej ne moreš videti ob samem "treningu", če te nekdo ne snema, te slika ali te vsaj opazuje in te sproti opozarja. PES TI GOVORI s "pristriženimi ušesi", "utrujenim jezikom", nižjo držo glave, priprtimi očmi in pogledom malenkost vstran (ignoriranje), da pretiravaš in si malo prenaporen za tiste delavne pogoje. Občutki delnega nelagodja se torej v živali počasi nabirajo ... in če ne boš pravočasno ukrepal z znižanjem KOLIČINE ali ga primerno sprostil ti bo pes prav hitro "padel ven".
Vsi mislijo, da je vse v hrani in žogici, kar je seveda bedarija in podcenjevanje psa. Hrano ponudit in vrečt žogico zna vsak pa zato še vseeno ne bo izšolal psa. Na ta način že ne. Glavo je treba dejansko obrnit za 180 stopinj in pozabit vse kar misliš, da veš o psih ... tako se najlažje sprostiš in prilagodiš živali. Vse ostalo so zavore, prepreke in nekakšne "smeti" v glavi - na žalost je to edini primeren izraz za mentalno blokado, ki preprečuje SPROŠČENO UČENJE.
...
PRIMER: Če učimo močno in mirno držanje plena bi po STAREM RAZMIŠLJANJU stremeli k temu, da psa ne bi prekomerno obremenjevali in bi mu po morebitnem zdrsu s plena ponujali mehkejše in nežnejše obremenitve saj bi si "želeli" (napaka), da bi kužek močneje in mirneje držal. S tem bi ga dejansko učili, da se mu ni potrebno potruditi, če pokaže da je nekaj zanj pretežko in da je "revček"... PO NOVEM RAZMIŠLJANJU nam mora biti VSEENO ZA USPEH IN DOSEŽENI CILJ saj naj bi bil PES tisti, ki si želi. Seveda ne smemo pretiravati z zastavljenim "kriterijem" glede na moteče dejavnike in trenutne sposobnosti psa. Ko smo torej postavili nek odgovarjajoč kriterij za določeno starost in izkušenost psa je prav, da psu prepustimo odločitev ali se bo potegnil zase in se iz tega nekaj naučil ali pa bo ostal brez nagrade. Iz spodnjega zaporedja slik se vidi, da po predhodnih večkratnih slabših ugrizih vodnik vztraja na močnem in mirnem držanju plena brez kompromisa (2x klik na sliko). Pes je končno razumel, da se mora potegnit zase in se bolj potrudit za nagrado ter ... kar je najvažneje ... da je vodniku vseeno, če bo pri tem uspel. Zelo podobno se dogaja tudi s plenom v naravi. Pes je poplačan z nagrado ... samo za primerno vloženi trud, drugače ostane brez nje.
Če pogledamo rep psa vidimo, da pes na prvih dveh ... in zadnji sliki maha z njim. Na tretji sliki, ko je bil pes prepuščen dejstvu samoohranitve je rep malenkost spodvil a kljub močni obremenitvi vseeno mirno ostal na plenu. Če hočemo psa kaj naučiti, je ZDAJ ČAS ZA NAGRADO! Sam ogled takega učenja je smiseln edino, če točno razumeš kaj tisti človek dela s psom in kaj ga uči. Drugače se sam kasneje ne znajdeš oziroma si mimogrede prezahteven do psa čeprav izgleda vse skupaj precej nedolžno. Še tako se težko znajdeš, ko misliš, da vse razumeš. Pes te enostavno PREHITEVA V RAZUMEVANJU DELA in vseskozi zaostajaš za njim s svojim nepotrebnim ponavljanjem monotonosti namesto, da bi imel vedno kaj novega na zalogi in mu nudil razširjanje znanja na malo drugačen način saj OMEJITVE NE OBSTAJAJO.
... 
S svojimi morebitnimi napakami po tem sistemu nikakor ne moreš škoditi psu le učenje gre bolj počasi ali pa ga učiš druge reči, ki se jih ne zavedaš. Zato je pomembno, da se ne jeziš na psa ampak se raje zamisli kaj delaš narobe. Če delaš pravilno pa je napredek viden iz dneva v dan. Treba je vedeti, da tak način šolanja vzpodbuja razvoj inteligence psa, ki še zdaleč ni tako majhna kot si ljudje predstavljamo. Torej metoda "VSE JE NAGRADA" sploh ni šolanje ampak le nakakšen "POGOVOR S PSOM".
... 
Stari sistem ne sloni na opazovanju miritvenih signalov psa, ki so jih večinoma zanemarjali in jih zato sčasoma pes niti ni več uporabljal. Enako je po starem NAGRAJEVANJE posameznih izvrstnih delčkov VEDENJA "španska vas". Vedno drgnejo enako KOLIČINO (vajo) na en in isti način. So slepi in gluhi za vse pozitivne odzive ter vmesne signale psa. Ne potrjujejo trenutnega izstopajočega vedenja in s tem sugerirajo psu, da je vseeno kako se počuti med učenjem in kakšne odzive nam ponuja. Po starem je pomemben samo doseženi cilj ... ne pa NAČIN kako smo ga dosegli in ne zunanji videz psa takrat, ko dela. S takim delom ga avtomatsko "UBIJAŠ" in zatiraš v psu vsako željo do sodelovanja. Rezultat takega drgnjenja ene in iste količine je "zamorjen pes" čeprav to ni nikogaršnji cilj.
PSA MORAŠ DOBITI POPOLNOMA NASE!!! ... ampak ne z neprestanim vabljenjem temveč z umirjenostjo. Ko ti uspe, je to nenadomestljiv kinološki občutek. Če se res z dušo ne posvetiš razumevanju tega načina šolanja in z eno nogo stojiš v "dobrem starem sistemu" nimaš nikakršne možnosti, da bi kdaj stvar razumel tako, da bi jo znal sam uspešno uporabljati. Ko se spravimo k šolanju torej ni časa za obujanje raznih anekdot, ker je potrebna koncentracija na odzive psa.
... 
Miritveni signali!!!
POZOR! Na daleč izgleda vedenje psa OK toda ... pes na zgornji sliki (2x klik na sliko) kaže MIRITVENE SIGNALE zaradi malenkost prevelike količine dela in delno zaradi poletnega sonca. Vsega torej ne moreš videti ob samem "treningu", če te nekdo ne snema, te slika ali te vsaj opazuje in te sproti opozarja. PES TI GOVORI s "pristriženimi ušesi", "utrujenim jezikom", nižjo držo glave, priprtimi očmi in pogledom malenkost vstran (ignoriranje), da pretiravaš in si malo prenaporen za tiste delavne pogoje. Občutki delnega nelagodja se torej v živali počasi nabirajo ... in če ne boš pravočasno ukrepal z znižanjem KOLIČINE ali ga primerno sprostil ti bo pes prav hitro "padel ven".
Vsi mislijo, da je vse v hrani in žogici, kar je seveda bedarija in podcenjevanje psa. Hrano ponudit in vrečt žogico zna vsak pa zato še vseeno ne bo izšolal psa. Na ta način že ne. Glavo je treba dejansko obrnit za 180 stopinj in pozabit vse kar misliš, da veš o psih ... tako se najlažje sprostiš in prilagodiš živali. Vse ostalo so zavore, prepreke in nekakšne "smeti" v glavi - na žalost je to edini primeren izraz za mentalno blokado, ki preprečuje SPROŠČENO UČENJE.
...
Vsaka potrditev naj ima svoj smisel
PRIMER: Če učimo močno in mirno držanje plena bi po STAREM RAZMIŠLJANJU stremeli k temu, da psa ne bi prekomerno obremenjevali in bi mu po morebitnem zdrsu s plena ponujali mehkejše in nežnejše obremenitve saj bi si "želeli" (napaka), da bi kužek močneje in mirneje držal. S tem bi ga dejansko učili, da se mu ni potrebno potruditi, če pokaže da je nekaj zanj pretežko in da je "revček"... PO NOVEM RAZMIŠLJANJU nam mora biti VSEENO ZA USPEH IN DOSEŽENI CILJ saj naj bi bil PES tisti, ki si želi. Seveda ne smemo pretiravati z zastavljenim "kriterijem" glede na moteče dejavnike in trenutne sposobnosti psa. Ko smo torej postavili nek odgovarjajoč kriterij za določeno starost in izkušenost psa je prav, da psu prepustimo odločitev ali se bo potegnil zase in se iz tega nekaj naučil ali pa bo ostal brez nagrade. Iz spodnjega zaporedja slik se vidi, da po predhodnih večkratnih slabših ugrizih vodnik vztraja na močnem in mirnem držanju plena brez kompromisa (2x klik na sliko). Pes je končno razumel, da se mora potegnit zase in se bolj potrudit za nagrado ter ... kar je najvažneje ... da je vodniku vseeno, če bo pri tem uspel. Zelo podobno se dogaja tudi s plenom v naravi. Pes je poplačan z nagrado ... samo za primerno vloženi trud, drugače ostane brez nje.
Seveda sledi pravočasna potrditev ... in KONEC = POSPRAVI PSA!!!
Če pogledamo rep psa vidimo, da pes na prvih dveh ... in zadnji sliki maha z njim. Na tretji sliki, ko je bil pes prepuščen dejstvu samoohranitve je rep malenkost spodvil a kljub močni obremenitvi vseeno mirno ostal na plenu. Če hočemo psa kaj naučiti, je ZDAJ ČAS ZA NAGRADO! Sam ogled takega učenja je smiseln edino, če točno razumeš kaj tisti človek dela s psom in kaj ga uči. Drugače se sam kasneje ne znajdeš oziroma si mimogrede prezahteven do psa čeprav izgleda vse skupaj precej nedolžno. Še tako se težko znajdeš, ko misliš, da vse razumeš. Pes te enostavno PREHITEVA V RAZUMEVANJU DELA in vseskozi zaostajaš za njim s svojim nepotrebnim ponavljanjem monotonosti namesto, da bi imel vedno kaj novega na zalogi in mu nudil razširjanje znanja na malo drugačen način saj OMEJITVE NE OBSTAJAJO.
... 
S svojimi morebitnimi napakami po tem sistemu nikakor ne moreš škoditi psu le učenje gre bolj počasi ali pa ga učiš druge reči, ki se jih ne zavedaš. Zato je pomembno, da se ne jeziš na psa ampak se raje zamisli kaj delaš narobe. Če delaš pravilno pa je napredek viden iz dneva v dan. Treba je vedeti, da tak način šolanja vzpodbuja razvoj inteligence psa, ki še zdaleč ni tako majhna kot si ljudje predstavljamo. Torej metoda "VSE JE NAGRADA" sploh ni šolanje ampak le nakakšen "POGOVOR S PSOM".
Članke si zato najprej preberi povsem sproščeno, neobvezno in predvsem razmišljaj s SVOJO glavo o svojem psu. Če si ne boš vzel časa in se res potrudil, da bi razumel in ga potem znal potrjevati na edini način kot ga razume boš psu hitro postal dolgočasen in prenaporen. To ti bo pes nazorno pokazal z miritvenimi signali ... TI JE ŽE, vprašanje je le, če si opazil. Ne glede na to, da se boš na vso moč trudil "pravilno delati". Pravila itak ni.
Navezava na te napotke je članek "RESETIRANJE VODNIKA" v tej rubriki ter članek "AKTIVNO IGNORIRANJE" (uvod) z nadaljevanjem v rubriki ZANIMIVOSTI. Razumet moraš vse skupaj in se potem prilagajat psu. Če ne razumeš, je najlažje rečt: "Ta sistem je itak brez veze".
Navezava na te napotke je članek "RESETIRANJE VODNIKA" v tej rubriki ter članek "AKTIVNO IGNORIRANJE" (uvod) z nadaljevanjem v rubriki ZANIMIVOSTI. Razumet moraš vse skupaj in se potem prilagajat psu. Če ne razumeš, je najlažje rečt: "Ta sistem je itak brez veze".
Nikita & Aya Q.
